Z Maruško v gledališču

Na našem vhodu smo gostili prav posebno gostjo, Maruška ji je ime, o gledališčih in lutkah prav vse ve.

Z animacijo vzgojiteljice Metke Kotar so lutke v mini gledališčih oživele in otrokom uprizorile nepozabne lutkovne predstave. Maruška nas je najprej popeljala v najmanjše gledališče na preprogi, kjer smo si ogledali predstavo Rokavička in spoznali prstne lutke. V naslednjem, namiznem gledališču smo z Maruško spoznavali nošene lutke in občudovali deželo klobučarijo, v predstavi Moj dežnik je lahko balon. Najbolj nenavadno, a hkrati posebno je bilo japonsko gledališče Kamišibaj (sl. papirnato gledališče), zgodbica o zaljubljenem žabcu se je skrivala za vrati lesene škatlice, Maruška pa nas je seznanila s plosko lutko. Zadnjo predstavo smo si ogledali v temi, prepustili smo se svetlobnim dražljajem senčnega gledališča ob zgodbici Zelo lačna gosenica, ob koncu katere je izza platna priletel tudi metulj …

Maruška se je poslovila in nam za nekaj časa posodila veliko platno, s pomočjo katerega bomo lahko tudi v prihodnje ustvarjali in se igrali s senco.

Hvala vzgojiteljici Metki za izjemno izkušnjo in srečno Maruški na njeni poti. 

Otroci s Frido, Žano, Danico, Aljošem in Mileno